Klinični potek bolezni

Pogostost bolezni je odvisna od sezonskih nihanj in je posledica aktivnosti klopov. Blage zime in vlažne pomladi povečajo pojavnost klopov. Nevarnost za okužbo se lahko začne že februarja in se konča šele novembra.
Bolezen napreduje v dveh fazah. Prve faze ne zazna do 20 % bolnikov.
V dvofaznem napredovanju bolezni se prva faza bolezni razvije po inkubacijski dobi od 6 do 14 dni. V tem času virus vstopi v krvni obtok. Bolniki imajo splošne simptome, npr. zvišanje telesne temperature (ponavadi pod 39 °C), glavobole, splošno oslabelost, utrujenost, prebavne motnje, kašelj in smrkanje – simptome, ki so značilni za prehlad. Po obdobju od 2 do največ 8 dni, ki je pogosto brez simptomov, se pojavijo simptomi, ki kažejo prizadetost živčnega sistema. Do tega pride, ko virus preide krvno-možgansko pregrado in okuži možgane. Pride do ponovnega zvišanja telesne temperature (ponavadi nad 39 °C), paralize lobanjskih živcev, težav s koordinacijo in paralize rok in nog. Na koncu lahko pride do paralize dihalnega mišičja. V teh primerih je ključno intenzivno zdravljenje, vključno z umetno respiracijo. Za KME ne poznamo specifičnega zdravljenja. Zato lahko zdravljenje usmerimo le v simptome, npr. nižanje telesne temperature, lajšanje bolečin, itd.

Oblike KME pri odraslih

1.		Meningitis Meningitis obsega zvišano telesno temperaturo, trd vrat, občutljivost za svetlobo in slabost/bruhanje brez prizadetosti cerebralnega tkiva. Ozdravitev brez trajnih poškodb; brez neposredne življenjske ogroženosti
2.		Encefalitis (najpogostejša oblika) Difuzno vnetje, ki pogosto obsega celotno cerebralno tkivo, z otekanjem in krvavitvami v tem tkivu. Zlasti so prizadeti bazalni gangliji. Okužba teh struktur lahko povzroči zameglitev zavesti, kar vodi v delirij in komo, paralizo in apraksijo (oteženo gibanje) rok in/ali nog, epileptične napade, parkinsonizem in otrdelost ter oteženo dihanje, če je prizadeto možgansko deblo. Smrtnost je od 0,8 do 2 %.
3.		Radikulomielitis – podoben poliomielitisu Vnetje hrbtenjače in živčnih korenin, kar povzroči paralizo z amiotrofijo (upadanje mišic), bolečimi živci in/ali paraplegijo z motnjami peristaltike in uriniranja. Smrtnost do 20 %.

Hud zaplet izven živčnega sistema so lahko koagulopatije, kjer notranje krvavitve povzročijo šok. Možno je tudi sočasno vnetje jeter in miokardija.

Kakšne so posledice?
Odmiranje živčnih celic (hrbtenjače in/ali cerebralnega tkiva) lahko povzroči trajno invalidnost oblike 2 in 3. Pri otrocih lahko povzroči motnje razvoja, epileptične napade (ki zahtevajo doživljenjsko zdravljenje), težave s spominom in zaznavanjem, parkinsonizem, paraplegijo, respiratorno paralizo in mišično paralizo, ki lahko povzroči nezmožnost za delo, potrebo po trajni negi in vezanost na voziček ali respirator.

Na videz blaga meningitična oblika je tudi nevarna.
Primer: Bolnik preboli najbolj blago obliko KME – meningitis – in ostane več dni ali do dva oz. tri tedne v bolnišnici. Zaradi strokovne oskrbe in počivanja se bolnik hitro počuti bolje.
Vendar ko bolnik poskusi nadaljevati z običajnimi dnevnimi aktivnostmi, hitro opazi, da ima težave pri koncentraciji in z apatičnostjo. Če se počutje takšnega bolnika ne izboljša v enem do dveh mesecev, bolnik postane tesnoben, torej dodatno stanje depresije, ki še poslabša počutje. V večini primerov se takšen potek opazi v roku do enega leta. Bolniki se počutijo primorani k osamitvi, zato se pogosto izogibajo pogovoru o tej občutljivi težavi.